Filmski kotiček, 22. januar 2017 ― Slo naslov: Dekle z vsemi darovi Država: VB, ZDA Jezik: Angleščina  Leto: 2016 Dolžina: 111',  Imdb Žanri: Drama, Grozljivka, Triler   Slo recenzija: Filmoljub Režija: Colm McCarthy Scenarij: Mike Carey Igrajo: Gemma Arterton, Paddy Considine, Glenn Close, Sennia Nanua, Lobna Futers, Anamaria Marinca [SLO] V bližnji prihodnosti: človeštvo je uničeno zaradi glivične bolezni, ki izkorenini svobodno voljo in spremeni svoje žrtve v mesojede »lakotnike*«. Na bolezen in njene učinke je imuna le majhna skupina otrok. V vojaški bazi na angleškem podeželju je ta skupina otrok preučuvana in prepuščena krutim eksperimentom znanstvenice dr. Caldwell. Čeprav so bili okuženi z zombijskim patogenom, ki je zdesetkal svetovnov populacijo, ti otroci ohranjajo normalne misli in čustva. Čeprav še vedno hrepenijo po človeškem mesu, kar je eden od simptomov bolezni, so ti »lakotniki« druge generacije sposobni misliti in čutiti, kar jih postavlja v središče iskanja zdravila. Otroci vsak dan obiskujejo učne ure, ki jih straži vedno pozoren narednik Parks. Vendar ena deklica, Melanie, odstopa od ostalih otrok. Melanie je posebna. Je zelo uspešna pri učnih urah, je radovedna, ima domišljijo in obožuje svojo najljubšo učiteljico gospodično Justineau. Ko je vojaška baza napadena, Melanie pobegne skupaj z gospodično Jutineau, narednikom Parksom, dr. Caldwell in dvema drugima vojakoma (Gallagherjem in Dillonom). Kljub ozadju uničene Velike Britanije, mora Melanie ugotoviti kaj je in se končno tudi odločiti o svoji prihodnosti in prihodnosti človeške rase. [Cineplexx] [ENG] In a dystopian near future, humanity has been ravaged by a mysterious fungal disease. The afflicted are robbed of all free will and turned into flesh-eating 'hungries'. Humankind's only hope is a small group of hybrid children who crave human flesh but retain the ability to think and feel. The children go to school at an army base in rural Britain, where they're subjected to cruel experiments by Dr. Carolin

Konteksti (Tomaž Bešter), 20. januar 2017 ― Kitajske literature, najsibo starejše ali mlajše, ne poznam kaj dosti. Niti se ne bom pretvarjal, da jo. Zavedam se, da gre za kulturo, ki je daleč stran, pri čemer ne gre le za kilometre. Zato so načini, kako beremo tekste, ki prihajajo od tam, lahko izzivi povsem svojih zgodb. A pozdravljam izdajanje avtorjev, kot je Yu Hua tudi pri nas. Pa ne zato, da bi ponudili nekakšne nove poglede na realnost sveta okoli nas. To naredi vsaka knjiga tako ali tako. Gre nemara prav za to, da v njih prepoznamo jedro človeštva, ki v zaključenih zgodbah najde neko osnovno pomiritev. Ki v pripovedi počasi, stran za stranjo in poved za povedjo odstira trenutnost v primerjavi s širšo zgodbo, ki jo pišemo vsi skupaj. In ki zmore v svoji moči komplementarnosti ponuditi širšemu občinstvu interpretacijo življenja, ki ga želimo in ne želimo hkrati. Ki prinaša vzpone in padce, s svojo prikrito in neprikrito simboliko pa v majhnih delčkih svoje sestavljanke prinaša napotke za stoično držo, ki bo uspela stati inu obstati ob grobih udarcih neusmiljene usode. In ki, navkljub vsem očitnostim, prinese srečo.Predvsem tako sem namreč videl in bral najnovejšo izdajo Modernih klasikov, roman Živeti. Napisal ga je Yu Hua, eden najbolj branih in prevajanih kitajskih pisateljev. Gre za kratek roman, v katerem iskalec in zbiratelj ljudske kulturne dediščine naleti na priletnega gospoda Fuguija z volom. Na koncu knjige bo bralcem povsem jasno, da ta vol ni zgolj vol in kaj vse je v resnici moral narediti glavni junak, da je do vola sploh prišel. A to je na koncu. Na začetku je bil Fugui, sin vaške družine, ki je imela dovolj vsega. Imel je tudi ženo, ki je bila noseča z drugim otrokom, sam pa je precej časa zapravil za neumnosti. V eni od teh neumnosti je zakockal svoje in tudi večino družinskega premoženja. S tem se je situacija v družini precej spremenila in še do nedavnega bogati so v zelo kratkem času postali tlačani, podložniki tistemu, ki je za kockarsko mizo sedel Fuguiju. Noseča žena je odšla naz